Objave

How Far Can I Go?

Slika
Last year I started to experiment with a single subject and a limited palette. I wanted to see how far I can go. How many paintings I can paint before my imagination runs out or I get fed up. So far I keep painting. Although the task is repetitive, since I keep drawing the same knot of letters and using the same orange and blue colours, there's something different in each painting. People I show them to seem to be a bit confused. Not by what they are seeing, I think they got used to it by now, but by the seemingly obscure reason behind it. Why would I want to paint the same thing over and over again? It's similar to mountain climbing. Why do people climb the same rocks? Because they aren't the same.

*
Lansko leto sem razmišljala o tem kako daleč lahko grem z istim motivom. Ne podobnim, ampak točno tem. Narisala sem ga na navaden papir, ki sem ga na hrbtni strani pobarvala z grafitnim svinčnikom, sedaj pa ga prenašam na akvarelni papir. Vedno enako, z istimi barvami pa venda…

What’s in a Name 2018

Slika
Last year I failed to complete What’s in a Name book challenge. Well, it's not completely true. I read all the books I intended to read, I just failed to review them all. Let's see what happens this year.

More about What’s in a Name 2018 can he found at The Worm Hole blog.
The books I'm going to read this year are: The word ‘the’ used twice - The Naming of the Dead by Ian RankinA fruit or vegetable - Sexing the Cherry by Jeanette WintersonA shape - The Square Persimmon and Other Stories by Takashi Atoda  A title that begins with Z - can be after ‘The’ or ‘A’ - Zgodovina čebel (a Slovene translation of The History of Bees) by Maja LundeA nationality - An Antarctic Mistery by Jules VerneA season - The Winter Frost by R.D. Wingfield

Zima, zima, mraz

Slika
Res ne vem kam je izginil december. Gledano nazaj, kot da sploh ne bi obstajal. Z M-jem sva bila na izletu v Budimpešti, zelo kmalu sva okrasila smrekico, naročila sem revijo The Art of Watercolour, ta mesec pa odjavila članstvo iz kaligrafskega društva. Starejši nečak je imel rojstni dan, tako da sem prišla do svoje doze kitajske hrane, dame s Pedagoške pa smo imele 25. obletnico mature. Prvič sem šla na sestanek angleškega knjižnega kluba, kjer sem javno priznala, da nisem prebrala knjige, ker mi ni bila všeč. To se v preteklosti ni zgodilo, vedno sem jo prebrala, pa čeprav na silo. Verjetno (gotovo) se je zgodilo še kaj pa se ta trenutek ne spomnim.  
Ne maram novoletnih zaobljub. Ni posebnega razloga za antipatijo, razen tega, da se jih do sedaj nikoli nisem držala.  Zato je bolje, da morebitnih želja sploh ne omenjam, saj bi pod napačno nalepko zaobljub gotovo ostale neizpolnjene. 
Z grozo v srcu ugotavljam, da mi letos nenormalno paše mraz. Verjetno zato, ker ga ni. Z M-jem sva bi…

Ocean morje, Alessandro Baricco

Slika
Almayer je počivališče, ki stoji na obali morja. V knjigi piše, da obala ni ne morje, ne kopno in ker ni ne eno, ne drugo, v resnici ne obstaja. Morda isto velja za počivališče, kdo ve. Počivališče upravljajo otroci, ki govorijo z glasom odraslih, kadar se jim tako zazdi, sedijo na okenskih policah in na splošno delujejo čudaški. Gostje so ravno tako nenavadni. Slikar išče kje se morje začne. Znanstvenik skuša ugotoviti kje se morje konča, poleg tega pa piše ljubezenska pisma ženski, ki je še ni spoznal. Dekle je z duhovnikom, ki piše molitve za vsako priložnost, prišlo, da bi jo morje ozdravilo skrivnostne bolezni. Žensko je mož poslal v to odročno počivališče, da bi jo ozdravil prešuštva. Mornar išče maščevanje. V sedmi sobi je moški, ki ga nihče ne vidi in nikoli ne pride iz sobe. Vsak je prišel na ta kraj z nekim namenom, z nekim vprašanjem, ki ga želi razrešiti. S to zgodbo se prepleta zgodba brodolomcev, ki doživljajo težke preizkušnje na splavu, ki ga na videz brezciljno nosi …

Umor na Orient Ekspresu

Slika
Nimam televizije in ne spomnim se kdaj sem bila zadnjič v kinu. Sem bolj knjižni kot filmski tip. Glede na vse to in na dejstvo, da se na film spoznam kot zajec na boben, se na čutim poklicano, da bi govorila o snemanju in dramaturgiji in tako dalje, zato ta zapis ni ocena filma. Tisti, ki bi rad prebral oceno, predlagam, da jo poišče drugje. Gotovo jih je dovolj.
Prebrala sem vse romane Agathe Christie, večino večkrat. Tudi filme in serije sem gledala. Zgodba Umora na Orient Ekspresu je znana. Skupina tako različni ljudi, da ne bi mogli biti bolj, se znajde na znamenitem Simplonovem Orient Ekspresu, ki pelje iz Istanbula v Calais. Enega od njih, g. Ratchetta, sredi noči umorijo, vendar ima storilec smolo. Na vlak se je v zadnjem trenutku vkrcal Hercule Poirot.
Navajena sem na Poirota kot ga je igral David Suchet. Kennet Branagh ga je predstavil popolnoma drugače. Poirot je nenadoma postal visok moški, ki hodi z dolgimi koraki (predvidevam, da ne nosi za številko premajhnih čevljev, ko…

Vincent van Gogh, Med žitom in nebom

Slika